V času od 18. do 26. 07. je v kraju Rana na Češkem potekalo jadralno tekmovanje. Spodaj sledi opis tekmovalnih dni na tem tekmovanju.

  1. Tekmovalni dan (sobota, 18. 07. 2020)

Po dokaj poznem petkovem prihodu smo v soboto zjutraj s skupnimi močmi sestavili letalo in ga pripravili na prvi tekmovalni dan. Brifing (jutranji posvet) je bil sklican ob 10.00. Po uvodnem pozdravu so povedali kakšno vreme naj pričakujemo ter predstavili disciplino, ki je bila AAT s časom 2 uri. Naloga je bila vremenu primerna, mene je samo malo mučilo to, da njive še niso bile kaj dosti požete, zato sem se odločil za varno taktiko letenja z doleti na okoliška letališča.

Vreme je bilo v skladu s pričakovanji in brez posebnega stresa sem opravil z nalogo s povprečno hitrostjo 66 km/h, kar je zadoščalo za 6. dnevni rezultat.

 

  1. Tekmovalni dan (nedelja, 19. 07. 2020)

Otroci so spali do 8.00 ure in posledično tudi starši… Ker je letalo bilo že sestavljeno smo imeli še veliko časa za kavico, zajtrk… Na brifingu povedo, da je popoldan večja možnost neviht, in da ta dan ne bo discipline, bo pa možno jadranje… S strani guraške ekipe sem takoj dobil novo disciplino, in sicer šli smo na cilj-povratek (LKRA – bazen – LKRA). Disciplino smo uspešno opravili in po tem privoščili dobro pozno popoldansko kosilo v letališki kafani.

 

 

  1. Tekmovalni dan (ponedeljek, 20. 07. 2020)

Otroci nas zbudijo ob 7.15 in ob pogledu skozi okno sem prepričan, da letenja tudi ta dan ne bo, saj nebo pokriva debela cirrusna oblačnost, prav tako je slaba tudi vremenska napoved, ki napoveduje baze oblakov do 1400 m QNH in močno pokritost. Vsi smo presenečeni, da se organizator odloči za disciplino (ustrezno kratko), saj ob 12.00 še vedno kaže, da ne bo nič. Kljub temu poletimo in v tem času se vreme naredi na polno. Dviganja do 4,5m in višine baz na cca 2400 QNH. Med divjanjem proti edini točki mi hitro postane jasno, da bo cilinder premajhen oz. časa preveč. V skrajni točki cilindra imam tako 10 minut viška časa in ob upoštevanju doleta bom prehiter najmanj 15 min. Zato »malo potegnem zavoro« in počasi »odletuckam« proti domu, kamor se vrnem še vedno 7 min prehitro. Ta dan je bila hitrost 97 km/h, kar je zadoščalo za dnevno 1. mesto.

Po pristanku me guraška ekipa pričaka z nagrado, hladno osvežilno pijačo iz hmelja.

 

  1. Tekmovalni dan (torek, 21. 07. 2020)

Bujenje, zajtrk, kavica in obljuba mlajšemu delu guračev, da glede na pokritost danes ne bo letenja ter da gremo v ZOO. Na moje presenečenje na brifingu povedo, da bo start ob 12.00. Vreme pokrito in prognoza še slabša. Imel sem občutek, da hoče takseter popraviti napako iz prejšnjega dne.  Ob vzletu je še vedno močno pokrito in samo tu in tam se pokaže kakšen sončni žarek. Začuda najedemo dviganja in glede na njihovo moč se hitro odločim, da bo taktika letenja višje in počasneje bolj boljša kot divjanje. To se izkaže kot pravilno, saj v vsej sivini iz letala spravljam skoraj neverjetne finese. Ob malo kroženja ter letenju počasi sem primoran podaljševati sektorje, kjer se skoraj zataknem zaradi zgrešene linije, ki mi je pobrala precej metrov. Iz zagate me reši par kanj, ki cca 100 metrov od mene v popolni sivini veslo vrti 2,5 dviganje. Z veseljem se jim pridružim in zavrtim do baze, kar mi že skoraj da dovolj višine za zaključek naloge. Ta dan sem odletel dokaj solidno, saj je hitrost zadošča za dnevno 1. mesto.

Ob pristanku me spet pričaka guraška ekipa s hladno osvežilno pijačo.

 

Nadaljevanje sledi…