Jesenska nedelja, ko se je ura premaknila nazaj. Na papirju smo dobili eno uro, v resnici pa nam jo je jesen hitro vzela nazaj. Tema je bila tisti dan naš najstrožji časomerilec.

Na pot smo se odpravili z dvema letaloma: Aleš Augustinovič in Marko Troha s S5-PGE ter Andraž Dobaj in Mario Gorenjak s S5-PGD.

Iz Maribora (LJMB) smo krenili proti zahodu, mimo Kamniško-Savinjskih Alp, preko Bleda in Triglava ter nato čez območje tromeje v Avstrijo. Pot nas je vodila mimo Nötscha (LOKN) in Lienza (LOKL) ter naprej po dolini proti Sillianu.

Od tam smo vstopili v Italijo in pri Dobbiacu ujeli prve prave poglede na Dolomite. Nadaljevali smo čez Brunico po slikoviti Val Pusterii proti Bolzanu, z značilnimi dolomitskimi vrhovi in stenami ves čas južno od naše poti. Jesenske barve v dolinah, pobeljeni višji vrhovi in odlična vidljivost so poskrbeli za razglede, ki jih je iz pilotske kabine težko prekositi.

Iz Bolzana smo nadaljevali proti jugu po dolini Adiže proti Trentu–Mattarellu (LIDT). Za prihod iz smeri Bolzana, oziroma po dolini Adiže, uradni briefing predvideva prihod s severa preko vstopne točke DTN1. Letališče ima AFIS Trento Information, njegov ATZ pa sega v radiju 5 NM od tal do 7.500 čevljev in je RMZ, zato je radijski kontakt pred vstopom obvezen. Zaradi gorskega terena je lahko radijska zveza v dolinah občasno nekoliko zahtevnejša in zahteva monitoring dodatne frekvence.

Trento–Mattarello je zelo prijazen cilj za splošno letalstvo. Za letala je letališče odprto od sončnega vzhoda do zahoda, PPR ni potreben, med obratovalnim časom pa so na voljo AFIS, gorivo in gasilska služba.

Po pristanku smo parkirali na glavni ploščadi pod stolpom. Pristanek stane 15 evrov, pristojbino pa se poravna neposredno v operativni sobi v stolpu. Do nje se pride po stopnicah v prvo nadstropje letališke stavbe, pri vratih pa se je treba javiti preko domofona. Posebnost je, da lahko v operativno sobo vstopi le ena oseba naenkrat, zato administrativni del opravi eden od članov posadke.

Letališče je sicer precej živahno. Poleg splošnega letalstva je tu močna helikopterska dejavnost, baza HEMS in predvsem ob koncih tedna tudi precej jadralnega letenja.

Nato je sledil prijetnejši del postanka – kosilo v Fly Bike Hotelu, ki stoji neposredno ob letališču Gianni Caproni. V hotelski restavraciji Galloway smo si privoščili dobro kosilo, praktično le nekaj korakov od letala.

Tik ob letališču je tudi Museo dell’Aeronautica Gianni Caproni, letalski muzej, posvečen pionirju italijanskega letalstva Giovanniju Battisti Caproniju in zgodovini letalstva, z zgodovinskimi letali in simulatorsko izkušnjo.

Žal nam je tokrat zmanjkalo časa za ogled. Jesenski dan pač ne čaka in čeprav je ura ponoči šla eno uro nazaj, se sončni zahod na to ni prav nič oziral.

Za pilote, ki bi se odpravili v Trento, pa vsekakor priporočamo, da si pred letom dobro pogledajo uradni Briefing package for pilots – Trento Airport LIDT. V njem so pregledno opisani vstopne in izstopne točke, postopki prihoda in odhoda, posebnosti ATZ, parkiranje, zemeljsko gibanje ter lokalna helikopterska in jadralna dejavnost. Pri letališču, stisnjenem v alpsko dolino, so te informacije še posebej dobrodošle.

Po kosilu smo ponovno poleteli proti Gardskemu jezeru. Pogled nanj iz zraka je nekaj posebnega, dolgo modro jezero, obdano z gorami, ki se proti jugu počasi odpira v ravnino.

Na povratku nam je vreme ponudilo povsem drugačno kuliso. Doline so bile marsikje prekrite z oblaki, nad njimi pa so ostajali odprti pogledi na gorske grebene in vrhove.

Pri približno 6.500 čevljih nas je v hrbet ujel veter okoli 55 vozlov. Takrat se je lepo pokazalo, kaj pomeni veter za hitrost preko tal. Ground speed je zrasel vse do 132 vozlov. Letalo je letelo povsem običajno, pokrajina pod nami pa je kar drsela nazaj. Tisti del poti je imel zato prav poseben občutek hitrosti, visoko nad tihimi, z oblaki delno zapolnjenimi dolinami.

Od Garde smo nadaljevali proti vzhodu, ob južnem robu Alp proti Benečiji, mimo območja vojaške baze Aviano in naprej proti obmejni točki s Slovenijo TIBRO.

Preko Kobarida smo se vrnili v Slovenijo, nadaljevali proti Bohinju in nato po severni strani Kamniško-Savinjskih Alp. Pod nami oblaki v dolinah, nad njimi jesensko sonce in gorski grebeni. Eden tistih prizorov, zaradi katerih je pogled iz pilotske kabine vedno nekaj posebnega.

Za zaključek še mimo Pohorja in nazaj proti domačemu letališču LJMB.

Za nami je ostal čudovit jesenski krog skozi Slovenijo, Avstrijo in Italijo.

Tri države, Alpe, Dolomiti, Gardsko jezero, dve letali, odlična družba in dovolj dogodivščin, da vseh res ni treba zapisati. Nekatere ostanejo v pilotski kabini, nekatere na interni frekvenci … kakšna pa je po pomoti našla pot celo do Padova Information.

In ena jesenska nedelja, v kateri ura ni štela toliko kot svetloba.

Trento Briefing Package: https://www.trentinotrasporti.it/images/allegati/Aeroporto/Briefing_Packag_for_pilot_-_Trento_Airport.pdf