Pilota Mario Gorenjak in Aleš Augustinovič sva se s klubskim letalom Letalskega centra Maribor S5-PGI nekega lepega nedeljskega jutra odpravila na nekoliko drugačen izlet – na mednarodno letališče v Bratislavi.

Iz Maribora (LJMB) sva poletela ob 8.30 in se najprej ustavila na hitri kavi v Murski Soboti (LJMS). Po kratkem postanku sva pot nadaljevala preko točk DIMLO in RAJKA proti Bratislavi (LZIB), kjer sva pristala ob 10.30.

Že takoj po pristanku je postalo jasno, da je radijska komunikacija med taksiranjem na velikem mednarodnem letališču precej drugačna in zahtevnejša od tiste, ki sva je vajena. Dovoljenja za prečkanje vzletno-pristajalnih stez, navodila »hold short« ter fraza »Confirm Follow Me car in sight« so bila za naju nekaj novega. Prav zato je bila temeljita predhodna priprava letališke karte ter poznavanje voznih stez, taksirnih poti in ploščadi še toliko pomembnejše.

Po parkiranju letala naju je pričakal črn VIP-kombi in naju odpeljal do terminala za VIP in generalno letalstvo. Poseben občutek je stati na terminalu, kjer okoli sebe vidiš predvsem pilote in kabinsko osebje velikih letalskih družb, pri tem pa veš, da si tudi sam priletel – s svojim letalom. No, skoraj tako kot veliki.

S terminala sva se z avtobusom številka 61 odpeljala proti glavni avtobusni postaji in bila po približno tridesetih minutah že v središču Bratislave.

Najprej sva obiskala Slovensko krčmo, kjer sva si privoščila klobasice. Hrana je bila odlična, ponudba domača in lokalna, cene pa zelo ugodne. Med sprehodom po mestu sva naletela še na festival tovornjakov s hrano. Naročila sva hrenovke, dobila pa pomfri. Očitno prevod ni bil najbolj posrečen, vendar sva se temu samo nasmejala in nadaljevala raziskovanje mesta.

Po prijetnem sprehodu sva se z avtobusom številka 61 vrnila na VIP-terminal. Tam naju je čakala ločena varnostna kontrola z rentgenskim pregledom, za njo pa udobni črni usnjeni fotelji. Kmalu je ponovno prispel črn VIP-kombi in naju najprej odpeljal v pisarno, kjer sva poravnala račune: 22 evrov letališke pristojbine za pristanek, 47 evrov za storitev “handlinga” in 1,50 evra za vsako uro parkiranja letala.

Pred odhodom so nama ponudili še vodo ali kavo, nato pa naju s kombijem odpeljali nazaj do najinega letala.

Tudi priprava na odhod je prinesla nekaj novih izkušenj. Najprej je bilo treba vključiti avioniko in zaprositi za dovoljenje za zagon motorja. Nato sva avioniko ponovno izključila ter motor zagnala po običajnem kontrolnem seznamu.

Po frazi »Request taxi for VFR flight to LJMB« je dobro imeti pripravljena pisalo in kolensko ploščo, saj ji sledi približno tisoč in ena informacija. Navodila za taksiranje, oznake voznih stez, točke čakanja, navigacijske točke in radijske frekvence si sledijo hitro, zato je treba pozorno poslušati, pomembne podatke zapisati in navodila pravilno ponoviti.

Po vzletu naju je čakal eden najlepših delov izleta – panoramski polet najprej nad Bratislavo in nato še preko Dunaja. Dunajska ruta naju je vodila preko Klosterneuburga, Donauturma in Freudenaua ter nato čez območje letališča Schwechat. Tam sva preletela prag steze 11, medtem ko je veliko potniško letalo počakalo, da sva prečkala njegovo pot. Brez skrbi – tisti dan sva imela očitno prednost pred nekoliko večjo ptico.

Od Schwechata sva nadaljevala skozi južni sektor oziroma Sector Sierra proti Unterwaltersdorfu, nato pa preko mejne točke MUREG ponovno proti Murski Soboti. Čeprav je bila ruta preko Dunaja navedena že v oddanem načrtu leta, je bilo treba za vstop v kontrolirano območje posebej zaprositi. Predpisanih točk in poti se je treba držati zelo natančno.

V Murski Soboti sva se ustavila še na palačinkah, nato pa nadaljevala proti domačemu Mariboru.

Čeprav sva s klubskim letalom letela med velikimi potniškimi letali, se niti za trenutek nisva počutila majhna ali nepomembna. Kontrolorji so naju obravnavali enako profesionalno kot pilote velikih letalskih družb.

Takšen izlet vsekakor priporočava. Zahteva nekoliko več priprave, predvsem dobro poznavanje letaliških kart, voznih stez, taksirnih poti in ploščadi ter zbrano spremljanje radijske komunikacije. Toda prav zaradi vseh novih izkušenj je obisk velikega mednarodnega letališča z majhnim klubskim letalom nekaj res posebnega.

Bratislava in Dunaj z letalom? Vsekakor ponoviva.