Izlet v letalski muzej Francesco Baracca

V petek 7.3.2025 smo z dvema UL letaloma Faeto NG S5-PGE (Ivan Trojner, Aleš Augustinovič) in Siriusom TL-3000 S5-PGD (Božidar Dokl in Damjan Kuhta) odleteli na letališče Francesco Baracca blizu Aviana. Francesco Barraca je bil italijanski as asov v prvi svetovni vojni in  je bil sestreljen v bližini tega letališča.

Na letališču je na voljo na ogled veliko replik starodobnih letal. Posebnost je, da so ta letala leteča in niso na statiki, kot je to običajno v letalskih muzejih. Gospod Giancarlo Zanarda je s pomočniki izdelal praktično vsa letala, ki se nahajajo v treh hangarjih. V času obiska je bil star 86 let, do svojega 82 leta je letel samostojno. Letala še vedno sodelujejo na različnih letalskih prireditvah po Italiji in svetu.

Naredili smo si zanimiv polet preko hribov in planin, začeli smo kar na Rogli, skočili na Uršljo goro ter naprej na Peco. Od Pece smo se obrnili proti Kamniško-Savinjskim Alpam, preleteli tri sedla ter nadaljevali pot mimo Storžiča do Triglava. Slovensko-Italijansko mejo smo prečkali na 9500 čevljih pri Kaninu, nato pa smo leteli v smeri 250 stopinj. V Avianu je potekala vojaška vaja Ramstein do višine 5000 čevljev, kar pa nas ni oviralo, saj smo leteli preko različnih vrhov in uživali v pogledih na Italijanske Alpe. Pri smučišču Piancavallo smo imeli višino cca 7000, nakar smo se pričeli spuščati s približno 400 čevlji na minuto proti našemu cilju, vzletišču Francesco Baracca. Na ga bilo težko najti, saj leži vzporedno z reko Piave. Steza je uradno dolga 600 metrov, sicer pa je 1000 metrov uporabne površine. Praviloma se leti vzhodni šolski krog, tokrat smo pristajali v smeri 15.

Na letališču sta dva hangarja, v katerih so shranjena številna letala. Najstarejši hangar je iz prve svetovne vojne, uporabljali so se na frontah od Trevisa pa vse do Ljubljane. Tukaj postavljen hangar je originalen, restavriran in ima certifikat tehnične kulturne dediščine v Italiji.

Zanimiva je zgodba konja na letalu Francesca Baracce. Francesco je bil major v prvi svetovni vojni, letel je z letalom Spad. Sestrelil je 30 sovražnih Avstro-Ogrskih letal, na koncu pa je tudi sam padel nedaleč stran od tega letališča. Na svoje letalo si je narisal poskočnega konjička. Tega konjička je njegova mama, po njegovi smrti, podarila Enzu Ferrariju – ki ga je uporabil kot logotip na svojih znamenitih avtomobilih.

Gospod Gianfranco je lastnik edine leteče kopije prvega letala bratov Wright. S tem letalom je poletel točno na 100 obletnico prvega poleta bratov Wright, 17.decembra 2003. Hitrost zloma vzgona je 50 km/h, maksimalna hitrost pa 52 km/h. Kot zanimivost, letalo nima krilc, ampak se krmari z zvitjem kril.

Po ogledu smo se odpravili še na ogled vojaškega spominskega objekta (Sacrario ossario militare del Montello), kjer so shranjene kosti desettisoč padlih vojakov v času druge bitke na reki Piave (Solsticijska bitka, ki je trajala od 15. do 22. junija 1918). 

Obiskali smo tudi monument Francesca Baracce. Ko je mama Giancarla Zanarda peljala k temu monumentu, ji je rekel, da si bo enkrat zgradil svoje letalo. Naredil je to in še veliko več.

Na koncu dneva pa smo seveda maznili nekaj dobrega, popili kozarček Italijanskega vina ter se prijetno utrujeni namestili v enem od tamkajšnjih bed and breakfastov. 

Gostitelj nam je organiziral spanje pri njegovem prijatelju Mauriziu (tudi pilotu), ki nas je odpeljal na večerjo in tudi naslednje jutro do letališča. Organizacija je bila popolna.

Naslednje jutro smo se odpravili domov. V Mariboru smo želeli pristati med 8:30 in 9:00, zato smo vstali zgodaj zjutraj. No, na letališču nas je čakalo presenečenje – letala so bila polna ledu. Kakšno uro smo potrebovali, da smo očistili krila, malo nam je tudi pomagalo jutranje sonce. Nobeden od nas ni imel rokavic, zato smo si namesto rokavic nataknili kar včerajšnje nogavice. 

Tokrat smo se odločili, da sledimo reki Piave vse do morja, nato pa smo ob obali leteli preko Caorle, Lignana in Gradeža do meje. Mejo smo prečkali na točki TIVAT, nato smo pa Ljubljansko kontrolo prosili za direkten let proti Mariboru. Na Ljubljanskem letališču ni bilo gneče in so nam prijazno dovolili prelet preko terminala in kontroliranega prostora.

V Mariboru smo varno pristali ob 9:38 po lokalnem času.

KONTAKTNE INFORMACIJE

• Spletna stran letališča: https://www.jonathanaereistorici.it/
• Kontaktna številka: +39 340 399 8101
• Informacije in napotki za pot: Božidar Dokl: 031 693 113

O STEZI

• Naziv: TV15 – Francesco Baracca
• Smer 15-33
• Dolžina 600 m + 400 m uporabnega thresholda
• Frekvenca 121,650 MHz